1966 - 1975

Za razvoj turizma je bilo v kraju premalo prenočišč(leta 1965 samo 5 postelj), zato so vso pozornost namenili razvoju kampa. Ker je število nočitev v njem v prejšnjih letih naraščalo, so se odločili, da se pri odpravi posledic neurja kamp tudi temeljito obnovijo.

V avgustu so pripravili kulturno-turistični teden, v okviru katerega je bila postavljena razstava goriških likovnih umetnikov.

Na krajevno skupnost je bila posredovana pobuda za nakup smetnjakov in organiziran odvoz smeti, v društvu so opozarjali tudi na neurejeno kanalizacijo ob Soči in si prizadevali za prepleskanje fasad v ožjem središču Kanala.

V letu 1966 je bila predsednica društva Jožica Boltar. V mednarodnem letu turizma so bile vize v Jugoslaviji odpravljene.

Leta 1969 so se lahko pohvalili z novo pridobitvijo v kampu: odprt je bil bife in dve dvojni kabini za kopalce. Krajevna skupnost je uredila razsvetljavo na parkirnem prostoru.

Društvo si je prizadevalo za podaljšanje obratovalnega časa v turistični pisarni, ki je poleg informativne službe delovala tudi kot menjalnica in do leta 1964 urejala prepustnice.

Prenočitvene zmogljivosti so se povečale, sej so v gorjupovi hiši odprli novo gostišče. Krajevna skupnost pa je prispevala 20 košar za odpadke.

Za odpravo škode v kampu so bila potrebna večja finančna sredstva, zato so za finančno pomoč poslali prošnjo na občino Nova Gorica. Nadaljevali so tudi z akcijo čiščenja obrežja.

Soška noč načrtovana v avgustu 1970 je odpadla. Menjalnica v turistični pisarni je beležila manj prometa, ker so v hotelu Neptun odprli svojo. Povdarek na videzu kraja je bil še vedno pomembna naloga društva.

V letu 1971 se je izboljšalo sodelovanje s krajevno skupnostjo, ponovno so usposobili kamp in obnovili nasade vrtnic, zasadili so jih kar 230.  V Zavodu za spomeniško varstvo so izdelali načrt za obnovitev fasad v ožjem središču Kanala. Sadove obrodi tudi večletno prizadevanje društva in v tem letu začnejo redno odvažati smeti.

Z izseljensko matico so potekale priprave za predvideno srečanje primorskih izseljencev v Kanalu.

Člani so opozarjali na potrebno izboljšanje pogojev za rekreacijo, povdarjali so, da bi bilo potrbno urediti šolsko igrišče, balinišče, kegljišče in kopališče.

V maju 1972 so organizirali teden čistoče, ki naj bi postal vsakoletna obveznost. V akcijo sta bili vključeni tudi krajevna skupnost in osnovna šola. Predlagali so še, da bi uvedli nagrado za najbolj urejeno domačijo, balkon...

V programu za leto1973 so si v društvu zadali naslednje cilje:

-dokončanje izgradnje vodovoda-zgrajen je bil nov rezervoar in del vodovodnega omrežja, zgraditi pa je bilo potrebno še zajetje in poskrbeti za okoliške vasi

-ureditev kanalizacije s čistilno napravo, zato je bil v obdelavi tudi načrt za zajetje odpadnih voda središča Kanala in novih naselij.

-ureditev fasad-opozarjali so lastnike fasad, da morajo upoštevati navodila Zavoda za spomeniško varstvo.

-izboljšanje javne razsvetljave-predlagali so, da bi v starem delu Kanala in na mostu postavili laterne po pridobitvi soglasja Zavoda za spomeniško varstvo in ob pomoči Soških elektraren.

-skrb za zgodovinske znamenitosti Kanala, kot so turjoni in grad.

-nadaljevanje asfaltiranja cest v Kanalu in Gorenji vasi s samoprispevkom občanov in pomočjo podjetij.

-dokončanje restavriranja Neptunovega vodnjaka ob strokovni in denarni pomoči Zavoda za spomeniško varstvo in krajevne skupnosti.

Pri obnavljanju Neptunovega vodnjaka sta vsa dela vodila arhitekta Mikuš in Smole iz Zavoda za spomeniško varstvo. Pri zemeljskih delih so našli pepel in vazo, za katero pa niso bili prepričani ali je žara ali vaza.

V kraju so pogrešali kulturno umetniške prireditve in ugotovili so, da nimajo primerne dvorane, kjer bi se lahko izvajale. Prizadevali so si tudi za modernizacijo trgovskega lokala. V načrtu je bila izgradnja marketa, zatikalo pa se je zaradi različnih interesov podjetij.

Z velikim zadovoljstvom so podpirali krajevno skupnost pri ureditvi galerije Rika Debenjaka.

Na občnem zboru društva je predsednik Goriške turistične zveze izrekel priznanje TD Kanal ob Soči, saj je bilo eno izmed 11 najaktivnejših društev.

V tem letu so nadeljevali z urejanjem kampa, posebno skrb pa so posvečali ureditvi vrta pred občinsko stavbo in ureditvi okolice spomenika Valentina Staniča. Hoteli so uresničiti zamisel, da bi prostor pred občinsko stavbo pretlakovali. Usahle kostanje v parku Ivana Čarga so zamenjali z lipami.

To leto je bilo zlasti pomembno, ker je 12. februarja minilo 200 let od rojstva Valentina Staniča, narodnega delavca, pesnika in alpinista. Na željo domačinov in pobudo Toneta Strojine(načelnik kulturno-literarne komisije pri Planinski zvezi Slovenije)so se turistično društvo, prosvetno društvo in druge družbene organizacije odločili, da proslavijo to visoko obletnico.

15. marca 1974 se je sestal pripravljalni odbor v sestavi Jožica Boltar, Jožica Valentinčič,Jože Medvešček,Ludvik Zorzut in Angel Marinič in pripravili program za slovesnost, ki naj bi bila 12. maja.

Tako so na predvečer slovesnosti v kanalski kinodvorani prikazali diapozitive o Staničevi rojstni hiši v Bodrežu, predstavili kraje njegovega službovanja(Banjšice, Ročinj), njegovo pot na Triglav... Diapozitive je pripravil Jože Medvešček za spremno besedo pa je poskrbel Ludvik Zorzut. Večer so popestrili šolarji z recitacijama Staničevih pesmi Veseli vučenci in Kmetiški stan.

12. maja ob 11.uri so se poklonili spominu na Valentina Staniča pred njegovim spomenikom na trgu v Kanalu. Govornik je bil profesor Rado Bednarik, zgodovinar iz Gorice, MPZ pa je zapel Staničevo pesem Na planine. Nato je bila osrednja slovesnost v Bodrežu, kjer je predsednik Planinske zveze Slovenije odkril spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil profesor Hinko Uršič iz Tolmina, šolarji so recitirali več Staničevih pesmi, uglasbene jih je zapel MPZ iz Kanala.

Najprej so načrtovali, da bi vzidali spominsko ploščo na rojstni hiši, ki je bila že dvakrat obnovljena. Ker pa je hiša odmaknjena od ceste, so Bodrežani predlagali, da jo vzidajo na živo skalo sredi vasi. Delo so prostovoljno opravili vaščani. V ta namen so popravili že obstoječi zid, en del pa so ga na novo zazidali. Vzidano ploščo so sprejeli vaščani v varstvo.

Mirko Gabrijelčič se je udeležil slovesnosti ob odkritju spominske plošče Valentinu Staniču na planinskem domu pod Triglavom.

V programu dela za leto 1975 je poudarek na sodelovanju s krajevno skupnostjo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Tako so v svojem programu poudarili skrb za:

• nove gostinske in trgovske lokale 
• nadaljevanje asfaltiranja cest Gorenja vas-Krstenice, Morsko, Bodrež, Ajba, Kanalski vrh
• kanalizacijo s čistilno napravo v Kanalu in vaško kanalizacijo v Morskem, Bodrežu in Gorenji vasi
• organiziran odvoz smeti, potrebno je vključiti vse občane in po vaseh določiti prostor za odlagališča
• urejanje fasad
• vzdrževanje kulturnih znamenitosti
• ureditev kopališča in popravila v kampu
• galerijo Rika Debenjaka

Vtem letu je bil sprejet popravljen Pravilnik Turističnega društva Kanal ob Soči.